Spremljanje ritma hitro razvijajoče se informacijske in komunikacijske tehnologije ni dovolj. Raziskave kažejo na pomen vključevanja vsebinskega znanja, tehnološkega znanja in pedagoškega znanja v poučevanje. »Zaradi tega mora usposabljanje učiteljev na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) raziskati teoretične temelje, ki vodijo k njihovi uporabi in uporabi v razredu, tako na disciplinarni kot na pedagoški ravni, skupaj s tehnološkim znanjem o tem, kako IKT deluje pri svoji implementaciji. " (Rodriguez Moreno, 2019). Okvir tehnološkega, pedagoškega in vsebinskega znanja (TPACK), ki sta ga oblikovala Mishra in Koehler (2006), je močno vplival na raziskave in določanje vrst znanja, ki ga učitelji potrebujejo za vključitev IKT v svoje ure. Leta 2019 je bil model TPACK nadgrajen z dodajanjem »druge domene znanja, ki jo mora imeti učitelj za vključevanje tehnologije v poučevanje« (Mishra, 2019). Mishra je spoznal, da je uspeh prizadevanj učiteljev za vključitev tehnološkega, pedagoškega in vsebinskega znanja odvisen tudi od njihovega znanja o kontekstu (XK) in od tega, kako lahko situacijske in organizacijske omejitve vplivajo na trajnostne spremembe. (Mishra, 2019)
Slika 4: Revidirana različica modela TPACK (Mishra, 2019)
Model TPACK se popolnoma prilega Bloomovi taksonomiji , ki jo že več desetletij uporabljajo učitelji po vsem svetu za oblikovanje tečajev, določanje in oblikovanje pričakovanih učnih rezultatov študentov (Student Learning Outcomes - SLO) ter za izdelavo ocen. Bloomova taksonomija temelji na klasifikaciji miselne sposobnosti v 6 hierarhično organiziranih kategorij, od nižje ravni do višje stopnje. Dvodimenzionalna hierarhična tabela je bila najprej napolnjena s samostalniki (Bloom, 1956), po reviziji Andersona in Krathwolha leta 2001 pa so bili samostalniki spremenjeni v glagole. ( Anderson, Krathwolh in drugi, 2014)
Želite izvedeti več? Oglejte si ta video: https://youtu.be/eXLdqO0fY3w
Slika 5: Revidirana različica Bloomove taksonomije ((Bloom, 1956)
Leta 2006 je Rex Heer z državne univerze Iowa ponovno preoblikoval taksonomijo, v tem primeru v tridimenzionalni okvir. Kognitivna domena je bila opredeljena kot presečišče kognitivnega procesa in dimenzije znanja, ki sega od konkretnega (dejanskega, konceptualnega, proceduralnega) do abstraktnega (metakognitivno).
Slika 4: Tridimenzionalni okvir Bloomove taksonomije (Teach Tought Staff, 2016)
Oblikovanje ciljev kot presečišča med razsežnostjo kognitivnega procesa in razsežnostjo znanja ob upoštevanju kurikuluma, konteksta, učencev, bo pomemben prvi korak pri povezovanju predaje vsebine (na spletu ali F2F) z učenjem dejavnosti po metodi obrnjene učilnice.
Želite izvedeti več o e-izobraževanju z Bloomovo taksonomijo? Oglejte si ta video: https://youtu.be/XJWFQI4TV5E
Zaključek
Obrnjeno učenje kot ena od številnih oblik kombiniranega učenja omogoča učiteljem in učencem/študentom, da raziščejo globlje razsežnosti znanja v razredu, saj je osnovno znanje, ki ga učenec potrebuje, že doseženo v pričakovanju predavanj iz oči v oči. Poučevanje in dejavnosti v času pouka vključujejo široko področje aktivnega učenja in možnost bolj prilagojene interakcije med učiteljem in učenci na eni strani ter med učenci medsebojno prek vrstniškega poučevanja na drugi strani.
To je metoda poučevanja, ki združuje TPACK s sposobnostjo opisovanja in doseganja ciljev lekcij, razširjenih po tridimenzionalnem okviru Bloomove taksonomije.
Obrnjena učilnica vključuje nov način razmišljanja o poučevanju in učenju. Od študentov zahteva aktivnejše in poglobljeno učenje v svojem tempu, od pedagoga pa aktivno in sodelovalno oblikovanje, olajšanje in usmerjanje učenja ob upoštevanju možnosti učencev kot skupine in kot posameznih učencev.